Ego grizem

dokler mu ne zmanjka surovin

potem pride ego brez sladkorja in korenin

kupim, ker vsebuje vitamin

 

ne okušam in niti ne skušam

ego(gr)iz(em) in čutim obzorja

manjka le bližina morja

 

grem iz ega nazaj v doline

upam, da čimprej neha dišati vonj sive rutine

in da poženejo moje korenine

 

v višine

 

hvala za spomine, obljube in bolečine

se srečava, ko tvoj ego pade iz veličine in se ga dotaknejo pristne, naravne dobrine

do takrat pa naj ti čimprej mine

 

 

anjavihtelic

Komentiranje je zaprto!

anjavihtelic
Napisal/a: anjavihtelic

Pesmi

  • 13. 12. 2024 ob 14:20
  • Prebrano 180 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 26.15

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!