
dokler mu ne zmanjka surovin
potem pride ego brez sladkorja in korenin
kupim, ker vsebuje vitamin
ne okušam in niti ne skušam
ego(gr)iz(em) in čutim obzorja
manjka le bližina morja
grem iz ega nazaj v doline
upam, da čimprej neha dišati vonj sive rutine
in da poženejo moje korenine
v višine
hvala za spomine, obljube in bolečine
se srečava, ko tvoj ego pade iz veličine in se ga dotaknejo pristne, naravne dobrine
do takrat pa naj ti čimprej mine
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: anjavihtelic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!