Veliko napak sem naredila

a le ene si ne bom odpustila

da brisala sem prah z rokami

ta spomin me vsako noč predrami

Spomin postaja vse bolj zamegljen

a prah še vedno je na cesti

le briše nekdo drugi ga

nekdo

 ki bil mi je nezvesti

Glava trudna mu pada na roke

oči meglene so od solz

srce na koščke se zdrobilo je

in znova brisat prah začne

Srce njegovo je kot kamen

ki ga odriva človek stran

ker boji se bolečine

in oblakov polnih ran

Oblake svetle sem želela

verjela sem v besede zaigrane

spoznala pa sem divji veter

in bolečine od njega zadane

Zato naj briše prah na cesti

ne bom roke mu ponudila

ker kruto je zavrgel me

nikdar ne bom mu oprostila

Milena