Epifanija
Organe trgaš iz telesa
iz njih izdeluješ lutke.
Podobne meni.
Vse za ljubezen, praviš.
Pišem neskončne molitve
na prazna jutra v tišini.
Koža je linolej
spraskan v tvoji podobi.
V zraku migota dvojina,
ki se množi v soju duš.
Blagoslovljeni so trenutki,
oplojeni z božanskim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 11. 12. 2024 ob 09:32
- Prebrano 194 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.14
