20200707
z obmolki
gradiva steno
zid med nama
je grob
s številnimi ugrezi
in izluščki sobivanj
v tistih preteklih
vzporedjih
zafugirani zidaki
neizpolnjenih
pričakovanj
in črnogledih
sprejemov
v njih zasidrana
semena trav
nekoč poženejo
pisane cvetove
ki bodo
dehteli
po osami
obeh
Včasih človek preveč zida v želji, da bi vseeno videl preko zidu ..., leta pa tečejo in marsikaj bi lahko namesto zidu ...
... nekoč poženejo
pisane cvetove
ki bodo
dehteli ...
Lp, caki
da, potem pa ti nekega dneiz zida pade majavi cigel na glavo in se zbudiš v minevanje :)
Ah, ti zidovi in ograje. Včasih jih je preveč, včasih pa ne moreš brez njih.
Naj poženejo cvetovi.
Čestitke k pesmi, ki lirično razgrinja nek odnos v času ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 11. 12. 2024 ob 07:06
- Prebrano 298 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.4