
Koliko časa še
bom gledala te grdobije,
da vsak dan okrog mene
dogaja se nasilje?
Koliko časa še
bo človeštvo dopustilo,
ki s poti je spet skrenilo,
da zlo ga bo vodilo?
Koliko časa še,
da naposled bo spoznalo,
da ni dovolj storilo,
da kaj bi spremenilo?
Koliko časa še,
da si v srcu bom priznala,
da drobec tudi sama
k temu sem dodala?
Koliko časa še,
da se v róke bomo vzeli,
vsi k dobremu stremeli,
da lepše bi živeli?
Nihče ne ve.
ko recimo spoznam, da sem len in razumem, da to pomeni, da se mi sladko jebe, medtem, ko se drugi trudi in , da je to Grdo, to ni dovolj, da bi se spremenil, me spoznanje samo ne spremeni. v skladu z značajem zdaj dosegam svoj cilj, užitek.
kot pravi sv pavel, rad bi delal dobro, pa ne morem. torej tega ne počnem jaz, temveč to počne greh v meni.
povrhu zdaj verjamem, da delam dobro, saj mi očitno koristi. in še ti bi pametoval draga tolminka, ampak, ne, smeti ne bom odnesel.
pri nasilju v najmanjšem, pa se povsem miren človek lahko nenadoma speni, če se počuti užaljenega, ko izraziš svoje mnenje, glede spola, nacije, itn itd, torej takoj, ko izgubi tla pod nogami, ko njegovo prepričanje pade pod udar dokaza, argumenta. takrat se prične uporabljati argument moči in bolje da si izvežban v, tek na dom ,veščini.
lp
Hvala Miko, za tvoje razmišljanje.
Lp Tolminka
V zadnjem času si to vprašanje zastavlja vedno več ljudi...
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!