ob prvem srečanju razsežen
večer
ko onkraj mostov se zgoščava v eter
osupne te moja skorja
ptičji let zelenih oči
v mehkobo trepalnic odslikaš željo, ki spi
kot resonanca v glavi
objeta brez teže let leživa
in vse ostaja
lepše
ti in jaz v tišini na presledku
veva, da prekipeva čas
ko zaslišiš šum mojih las
da poiščeš toploto med nogami
in metuljev prah se stresa na valove tvojih rok
ko otipaš roso
nabiraš cvetni prah
oviješ me v odejo
da se ne bom premrazila
da se ne bova ohladila
najina sreda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!