Porinila me je proti hladilniku.

Izbral sem pločevikno kokakole.

Spraševal sem se,

naj ji verjajem ali ne.

Zbledela je od samega sramu

in videl sem, da imam opravka s kriminalcem bedatega imena,

Izmuznisla se je iz ovoja.

Jaz pa sem prazne glave postopal naokoli.

Od samega strahu sem postal slaboten,

njena stara pa je o meni širila lažne govorice.

Njena usta so bila pokna krvi,

v sanjskem svetu pa je bilo malce drugače.

Ole mi nikoli ni razlagal o loterijskem zadetku,

slekel si je plašč in se mi nuzal v obraz.

Preostanek njega se je spremenil v mamo,

ki je sedela na kolenih.

Z zanimanjem je gledala teve program

in se smejala taksistu, ki je rohnel tam nekje.

Zabavali smo se in se spraševali vse mogoče,

a v bistvu sta bila samo dva smrdljiva berača.

Mogoče sem tudi sam slišal glas,

a najverjetneje je brnela kosilnica.

Pograbil sem šolsko torbi ter zvezek s slikami,

ter zastokal, ker so mi vzeli zlato ribico.

Razmazal sem si kremo po obrazu

in se ozrl proti ledenim pogledom zvenečega čudaka.

Preprosta so bila ta nova imena,

in bled papir ter zemljevid na njem.

S težavo sem se spravil na stranišče,

kjer sem slišal glasem prepir.

Na eni izmed sličic sem videl sebe,

na drugi pa je bil moški spol manekenske postave.

Na Svoji Poti