Hodim po poti
oblikovane neizrečenosti.
Oklep ljubezni
poplesuje v igri
brezpomembne resnice.
Peresno božanje senc
in odpiranje kril lahkotnosti.
Tesnobne zavore izginjajo
v možnosti klatenja zvezd.
Zlitje dveh plamenov
v neustavljivo moč ognjenika.
Odsev omamljene zavesti,
potopljene v svoje jedro,
ki z razprtimi krili plahuta
v brezmejno lavo občutij.
Z njo nasitita
svoja hrepenenja.

Nuša Ilovar