VAŠKI POŠTAR (spomin)
Po strmem klancu prisopiha
poštar s svojo težko torbo,
kaj neki danes je prinesel,
nestrpno stopimo pred hišo.
Radovedni vsi, nam kdo je pisal,
morda čez lužo je prispelo
kakšno pismo, kartica barvita,
nam kdo namenil je voščilo?
Iz torbe stari mož potegne
težkó pričakovano pismo,
kartice, s prelepimi željami -
nič več ga spraševali nismo.
Oče vsem na glas prebere,
kar je starejši sin napisal,
mu vsi prisluhnemo zavzeto,
kako je daljni svet orisal.
Predani poštar glažek zvrne
in dolga pot se nadaljuje,
s svojo torbo gre navkreber,
ljudi po hribih obiskuje.
Lep spomin na poštarja! Se mi zdi, da smo na poštarje včasih gledali precej drugače kot danes.
Takrat nismo imeli telefonov in pošta je bila zelo pomembna. Veliko smo se dopisovali. Nekateri poštarji so bili svojevrstne legende. Po naši krajih so morali veliko prepešačiti. Takrat je živelo v hribovskih vaseh in zaselkih, še veliko ljudi.
.jpg "Nada")
Pesmica v spomin na čase, ko se je več pisalo pisma. Danes pride poštar v glavnem s položnicami in reklamnimi listi. Žal.
zmeraj sem se razveseljeval poštarjev, ker vem, da vse prinesejo na pravi naslov, tudi ta vaški.
Lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 07. 12. 2024 ob 17:32
- Prebrano 270 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 136.24