Živel je na mlinskem podstrešju,

kjer je bil mrak nekaj vsakdanjega.

Levo lice je imel v sobi,

desnega pa v ilustriranem pritisku.

Na skrivaj je potiskal svoj kramp,

čakal je izredno in neprecenljivo milost.

Pozabil je paziti na drugačneže,

ti pa so bili v ženski naravi.

S kozarcem vina je stopil h Gospodu,

da biizluščil brezpomenske povezave.

Postava je bila sesuta v sivobeli prah,

on pa jetraja za časa zemlje.

Njegova pljuča so dihala s počasnim zamikom,

v naslednjem trenutku pa je vtaknil glavo v nepregledni vrh.

Vzdignil je glas in se obrnil v nepravo smer,

nato pa ga je zadelo gosposko bitje.

Prihajal je nasproti in bil umirjen,

a travnati elementi so mu grozili.

Bil je mrtev,

a pod steno so ga našli vsega preplašenega.

Bil je podedovana simpatija,

bil je prenesena in grozljiva perspektiva.

Začel je dvogovor,

vendar ni mogel ubežati naivni omejenosti.

Simpatično je zmajeval z jajčasto glavo,

spodbude pa so ga gnale k laskavi ustrežljivosti.

Primešal je nekaj svoje sape,

in dosegel tekmovalno svobodo.

Kar je povedal, je bilo usklajeno,

misli pa so mu uhajale s pričakovanj.

Bil je odločen, da popusti,

a takrat je utonilo silno razočaranje.