DARILO
Rumeno-bela, rdeča, modro-siva,
to s čopičem srca je čustev skica,
v odtenke tople mraz obarva lica,
predstava puhla praznike preliva.
Ni vedno vse sladkosti polna žlica.
Preteklost, bolečino žal razkriva,
življene ni bila mladost igriva,
le trd je kruh, brez nežnosti sredica.
Kljub vsemu, spremenit se da občutke,
pod snegom se pripravlja, ni umrla,
brez vrvic, nič več ne verjame v lutke.
Čeprav jo sreča je nekoč prezrla,
čas znova tke priložnosti osnutke,
v odsevu sebe srečno bo uzrla.
Ker prazniki so čas obdarovanja.
Kako naj želje drugemu izpolni,
če pa ne ve, še njo kaj žene, polni?
Svobodna danes stopa, ne le sanja.
Hvala Ronja. Človek mora najprej najti sebe, da lahko obdari druge ...
Lp. Olga
☆☆☆
Sebe videti srečnega, videti v življenju lepo plat in preiskušnje jemati kot šolo, ne kot grenčico vsakdana in spominov, iti naprej ...
... to je res dragoceno darilo.
Hvala za to pesem. Za drobcen opomnik, da iščem in najdem v trnju tudi cvet.
Hvala Maša za postanek. Res moramo biti semi najpomembnejši. Lahko damo le tisto kar nosimo v sebi in če ne znamo poskrbeti zase, kako naj potem skrbimo za druge.
Lp. Olga
Posrečena, v oklepajoče rime postavljena pesem o preporodu in upanju.
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 06. 12. 2024 ob 10:52
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140.81