Dolgo sem se skrivala v temi noči,
za različnimi substancami.
Najlepše je mešati upperje in downerje,
tisti občutek,
ko ti srce nabija toliko kot,
da te bo zadela kap.
Ta občutek mi je bil lažje prebavljiv od občutkov zapuščenosti,
nepripadnosti.

Na xih smo itak vsi eno,
vsi bi se božal,
potrebnost mi je butala že iz ušes ven.
Oh to nedostojno iskanje ljubezni povsod, ker mi je očetovska figura bila vedno nedostopna,
neznana.

Upala sem,
da bi me možganska kap zadela med tem,

ko sem se poskusila izogniti gadnim poljubum neznanca na žurki,
ker sem baje preveč spogledljiva.

Samo jaz sem znala le lepo gledat s svojimi žalostnimi očmi.
Mazala sem si drek po obrazu,
da nebi mojo mladost uzeli kot flirtanje tako kot vsako mojo potezo,
moj pogled.

mejremameri