
Glej me,
tukaj pred teboj stojim,
ne rabim tistega,
kar rabiš ti,
ki te blizu ni.
Ko te blizu ni,
se naenkrat prikažeš s šalico vrele kave,
popijem ji in si hudo poparim goltanec.
Moja stvar, kar se dogaja potem,
moja stvar, ki kikirika in muka ter kruli.
V minusu sem s kartami,
ko se poleg mene vsede debeli možic,
ki ne zna taroka.,
Začuden sem, saj tudi šahirat ne zna,
ko pride na vrsto.
Bil je najden za vogalom,
bil je umit in urejen,
nato pa sem mu v gobec vtaknil karte:
"Igraj!"
Svojo zahtevo sem podkrepil z grobimi udarci.
Cvilil je in se zvijal v krčih.
Bil je obupan.
Obupan z menoj.
Obupan kot tureik brez ratluka.
Obupan kot hijena brez hrane....
......in skupaj z menoj, ki tubiram,
skupaj z menoj, ki stagniram,
skupaj z menoj, ki v grmovje uriniram.
Ona stoji na radiatorju,
ona, ki je lepa,
ona, ki je skepa.,
ona, ki krade,
ona, ki ima mlade.
Skupaj z menoj obupaj,
skupajm z menoj se smej,
smej se in upaj!
Težko je ograti
Resne igre življenja
Če ni pravega soigralca
Zanimiva pesem.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Na Svoji Poti
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!