ZIMSKI VEČER (spomin)
Ko avemarijo zvon zazvoni,
mrak zemljo objame,
dan tiho zaspi.
V izbo prihaja mir zimske noči
in prijetne tišine
nihče ne skali ...
S šivanjem mati počasi končuje,
stenska ura odbije,
se vse zaključuje.
Na topli peči ob očetu sedim,
jaz malo dekletce,
vse budno motrim.
Stoletno pratiko spoštljivo razpira,
v dolgih večerih
rad jo prebira.
Blaga svetloba stare vaške luči,
skozi okno prodira
na nas, v poltemí.
Veselo oziram nenehno se tja,
kjer igrive snežinke
že belijo tla ...
V čarobnem večeru se rojevajo sanje,
ob ugodju in sreči,
verjamem še vanje.
Nepozabni zimski večeri ob peči... Lepo, pozdrav Drago.
Kakšno veselje, topel spomin.
Venec pomenljivih verzov.
Deklica nadebudna, ki ostane v vsaki odrasli dami. Pokuka in pomaha v pozdrav. Iz davnih časov, kjer še vedno prebiva.
Hvaležna sem, da sem imela še možnost to doživeti. Ti spomini postajajo z leti vedno bolj dragoceni. Iskrena hvala vsem trem.
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 03. 12. 2024 ob 21:24
- Prebrano 306 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 226.93