Ko svet bo rekel lahko noč

Na obali daleč nekje,

na delu Zemlje,

kjer za del sveta nihče ne ve,

kjer lahko, vse se enkrat konča ...

Na neznanem delu sveta,

ki nihče ga ne pozna,

nihče ne govori,

le nad morjem sveti luna.

Zvečer, ko ura deset odbije,

ko vsi že tiho spijo,

le skozi okno sveti luna

in morje močno valovi.

Ko nad morjem sveti luna,

ko žive duše ni nikjer,

mogoče bliža se konec,

narava počasi propada.

Čeprav ne opazi se,

kako narava izgublja moč,

ko svet bo rekel lahko noč,

in vse se bo podrlo ...

Ko na svetu še zadnjič,

bo luna zasvetila,

ko še zadnjič zvečer bo morje močno valovalo,

še zadnjič bo nekoč

ta svet rekel lahko noč.

Urky