Nebo potrpežljivo
para tišino z dolgočasnimi zvoki.
Čas, zaprežen v kočijo,
se vrti v krogu nedoživetega.
Močerad neelegantno
razdeviči sivino
z živo srajčko.
Vonj po mokrih drvih
se vleče po skorji ogolelih dreves.
Vlaga se bohoti od vsepovsod,
tudi iz razpok,
kjer postopa "potem" -
še vedno nima oblike.
Listje, ki se je včeraj
razposajeno vrtinčilo
v izmišljanju plesnih korakov,
se je stopilo z zemljo
in čaka na zdrs korakov,
ki jih ni.
Ptiči s stisnjenimi
svetlečimi krili
so drug ob drugem nanizani na žico.
Stražarji izgubljenega smisla?

Čaj proti pozabljanju
se je neprecejan ohladil
v ozki modri
porcelanasti skodelici.

nada pecavar