Ogenj, brat vroč.

V kaminu ždiš, 

počivaš žgoč.

Zraku rečeš Hvala,

da ti da Obliko, 

Lesu se pokloniš 

in nanj se nasloniš.

Iskra te zbudi,

Človek te tlečega obdrži.

Hvaležno bivaš,

tiho se odzivaš

vztrajno greješ

in vedeti daješ

o svoji Prisotnosti.

Človek žal izgubil 

Pristni Stik z Ognjem: 

Ker z Ognjem se je

"treba ukvarjati".

Žal pozabil,

mestni Človek,

da Ogenj se z njim ukvarja!

Ako mu namenja Čas

in Pozornost.

Sopotnik naš razgret!

Zdraviš nas,

Simbole kažeš,

Podobe rišeš,

razjasnjuješ Tmine,

Um harmoniziraš

in Emocije urejaš.

Hvaležno prasketaš,

Nase opozarjaš:

Človek, moj brat!

Bodi pozoren!

Kdaj še potrebna je Hrana,

naloži mi Lesa.

Kdaj še potreben je Prostor,

omogoči mi Pretok Zraka.

In tako tlim.

Tu sem, 

da te transformiram, 

dragi Človek,

dragi Zemljan.

Tu sem -

že od Pradavnine.

Tu sem -

da te grejem

in da te učim.

Glej v Ogenj

in razumel boš Življenje.

Tu sem,

da te varujem pred Duhovi Teme

in pred Živalmi Noči.

Sem Sonce,

ujeto v Debla

in sproščeno zopet na plano

ob vžigu Človeka,

edinega Bitja, ki razume,

zakaj je pomembno

prižgati Ogenj.

Človek,

hvala ti za to Osvoboditev!

Kot ti mene rešiš okov Lesa,

tako jaz tebe rešim okov Uma.

In skupaj sva.

En drugega podpirava.

V tej navezi Starodavni,

Skrivnosti Sodelovanja.

Devina