Ob tebi se moja stopinja drobi

ko gledam oči te zelene

poslušam tvoj glas

 ki mi govori

da ljubil kot mene še nisi nobene

Roko mi svojo tresočo podajaš

ustnice tvoje božajo me

najini srci se nekaj bojita

nekaj zgodilo se bo

 kar se ne sme

Pa te drhteče pogledam v oko

vidim

 da solza iz njega polzi

sprašujem tebe

 sprašujem nebo

kaj se le hudega lahko zgodi

Zgubila se bova oba med oblaki

in nežnost odšla bo daleč proč

nikoli ne bova več srečna hodila

med polji obdanimi  z nešteto rož

Zakaj jih toliko cveti

 mi povej

bi ena za naju dovolj bila

da bi nama vrnila malo sreče

ki je od naju odšla

Ničesar več ni in tudi tebe ne

vse se zgubilo je sredi noči

prišli so dnevi pusti in prazni

in srce me moje silno boli

Mogoče bi kdaj pozabila strahote

katere tudi tvoje srce pozna

mogoče se ne bi bala samote

če bi za vedno skupaj bila

Milena