Če bil bi Rus in bi poet bil slaven,

pred dobrimi sto leti, jaz od pesmi

živel bi svojih kakor dvorni pesnik;

na plesu cesarici kak zabaven

dovtip bi kdaj zašepetal, pripraven,

da z njim rivala bi ugnal, ah, cel bi

se zvijal dvor od mojih šal, imel bi

še več, kakor Rasputin ljubic, zraven

bi mene stal, zavisten od hudiča,

a jaz smehljal bi zalim se spletičnam.

Medtem pa narod ruski, vojskovanja

in bede sit, bi vrgel carja s trona

in šla buržujev dolga nas kolona

za njim bi v smrt v teh strašnih, rdečih sanjah.

Matej Krevs