
Šla je mimo, preden sem opazil.
Vse je bilo prehitro:
glasovi, obrazi, hrepenenje,
ko sem si lastil vse zvezde neba.
Ostala so jutra brez iluzij,
popoldnevi, ki se raztegnejo
v noči, ki ne čakajo jutra.
Le dnevi, eden za drugim.
Včasih se vrne kot blisk:
v glasbi, vonju,
v pogledu neznanca,
ki bi lahko bil jaz.
Ne ustavi se,
le zdrsne mimo,
kot vedno.
Verjetno je šla v trgovino. Pride takoj :)
V trgovino :-)
Ah, ti Mladost, vedno kakšno ušpičiš. Če ne drugega, pa navdih za dobro pesem.
Odlično, ampak vidim možnost za poglobitev in večplastnost pesmi. Kako? Tako, da ji spremeniš naslov, ki je preveč sugestiven, morda pesem potrebuje nekaj, kar bi ji dalo pridih uganke in skrivnostnosti ...
LP, lidija
Lidija, imaš mogoče kakšen konkreten predlog? Ali vsaj namig?
Senca spominov?
Neulovljivi trenutki?
Poskušam s Kje si
Kje si
se mi zdi poskus v pravo smer ...
:)
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!