
nežno zdrsne
iz znanega v neznano
brez prtljage in brez obžalovanj
kot list ki ga odnese veter
breztežna
pripravljena na vse novo
potuje v ritmu nevidnih poti
skozi tihe svetove
kjer odmevajo njene stare zgodbe
a zvenijo drugače
mehkeje
kot da bi jih prepevala voda
z vsakim gibom zapušča del sebe
kot prah na kamnih preteklih življenj
kot sled na dlani časa
kdo je bila?
kdo bo postala?
odgovor je tih
kot sapica med drevesi
ko končno prispe
je več ne spoznaš
lahka in svetla kot prvi dih jutra
ničesar več ne išče
ničesar več ne izgublja
le je
moja duša
Vsekakor si ji v pesmi dala mesto, ki ji gre ... poklon in nežen dotik, spoštovana poetesa Alenka!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Čestitke k popotovanju duše, ki nahrani tudi naše ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!