
Oblaki koprneči,
v strastni igri
se lovijo,
smeh in pesem tiho,
tam visoko,
gor lovijo.
Jutro zlato,
kot češnjev cvet
dehti,
jutro zlato
se v cvetju
iskri.
Poljub,
kot pomladni veter,
jima zdrami
lice zalo,
drhtenje,
le en stisk,
stisk ljubeč,
objem mameč
in
pesem vzvalovi,
v igro ihtečo
med oblaki
ju ulovi.
Ljubezen! Ja, ljubezen je bila in ljubezen bo...ko mene in tebe na svetu ne bo
Ljubezen je večna, ko se nas dotakne cel svet postane sonce, nikar se ne trudimo, da bi to spremenili, kajti v tem je čar ljubezni!
Milena, hvala za tvojo lepo misel, prijeten dan še naprej ti želim!
l.p.Francelj
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: francitraven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!