
Barve mavric se prelivajo v tvojem svetu —
frfotanje do ušes
te pahne v čakánje brez razuma —
čebljanje čiger potihne z luno.
Biseri se kotrljajo ob smehu
in privijanju k tvoji senci—
plujeta po robu zaljubljenih pogledov.
Ohraníti skušaš sanje
ob prežanju po vogalih in viharjih v breznih—
kradejo še preostalo prhutánje, ki lomi krila.
Morda najdeš
ostanke frfotanja razrvane duše,
če jih čigre niso že poskrile.
☆☆
Postanek. Kar dolg. Ker se najdem v teh besedah.
Nekoč. Takrat. Ko so čigre poskrile frfotanje.
Upanje. Mavrica. Danes.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Janez Dreu
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!