Sem pela o sreči ali nesreči

pa vedno isto je bilo

bežala sreča je od mene

in končno je prišlo slovo

Vse hudo morala sem potopiti

zazreti v tvoje se oko

da našla mir sem in zavetje

ko držala tvojo sem roko

Nihče ni mogel razumeti

zakaj polzijo solze mi

le ti si vedel

da so vroče

iz njih da bolečina mi drsi

Pa obrnil si obraz v nebo

vso modro je bilo

sledu bilo ni o nevihti

 vetru

le kaplje padale so na zemljo

Takrat zazrl si se v oči

v katerih nekdaj zvezde so sijale

zdaj iščeš jih

 a vse zaman

ne bodo v san te zapeljale

Je žalosten zdaj tvoj pogled

pogrešaš ljubi dom

pa stisneš me v svoj objem

z ljubeznijo

in veš

da v njem ostala bom

Milena