Nekaj tujega se plazi vame.
Predira roževino
do mehkih žilic.
Ovija me in stiska.
Oklepam se zemlje.
Prsti neznanega
vlečejo sledi
s kontinenta na kontinent.
Atmosfera megli lice
tisočerih neznank.
Viharno telo me nosi
daleč od sebe.
Nebo prilepim na jezik.
Obvisim na uganki.