
Oblina, izboklina,
trikot in globina —
krajina te venomer zaziba v sanje.
Odplavaš —
počasi,
zavlačuješ.
Vse je sanjarija —
kakor mavra, polna barv,
ali kot jama v krasu —
brezno z netopirji.
To je pa zelo, zelo dobro sestavljeno, meni - umetniško. Zares bravo. Majda.
Spomnim se na vožnje z vlakom.
Zazrta skozi okno. Zasanjana od pokrajine.
Točno tako, kot opisuješ.
Miniatura besed, s katero si povedal tako veliko.
Čestitke k pesniškem koncentratu tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Janez Dreu
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!