
Rada pridem zgodaj in čakam.
Med čakanjem imam ukraden Čas Zase.
Čas, ko se mi nikamor ne mudi,
moj zasluženi Prosti Čas -
ker rada počakam in
dajem Spoštovanje
Temu, ki prihaja.
Naj se mu ne mudi.
Lahko tudi zamudi.
Tako ali tako
pozen ne more biti.
Lahko je le točen,
ob Pravem Času,
na Pravem Mestu.
Ja res je, kot pravi Milena.
Čas je najdragocenejše darilo, ki ga lahko podariš drugim ali sebi. lp Majda.
Kako fajn filozofija: teorija vsakokratne točnosti.
V tem pobezljanem časolovu je
pravočasnost-v-vsakem-primeru
tista prava zel za stalni
mudi-se-mi.
Mislim, da ti je uspelo čas zagrabiti za roge in ga še dobro izkoristiti zase.
Ploskam!
Hehe, hvala, drage dame! :)
Včasih nismo še pripravljeni na nekaj, kar prihaja, ne moremo (še) sprejet. Ampak, ko se poklopi iz obeh (ali vseh) smeri, je Pravi trenutek.
Sinhronizacija. In manifestacija. :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Devina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!