
Enkrat,
ko ne moreš več,
se ustaviš.
Potegneš črto.
Ne z občutkom,
temveč s težo.
Rečeš: Amen.
Ker drugače ne gre.
Ne iščeš več meja.
Režeš.
Pade, kar mora pasti.
In mrtev boš srečno, do konca svojih dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!