
So v pesmih popolna in čista, domača,
zabavna ko skačejo, v brk se smejijo,
mogoče že jutri skoz žalost ječijo.
Zaljubljeno kakor metuljčki lebdijo,
ko v srcu zaznavajo čutno zvestobo,
v objemu začutijo ljubo podobo.
V možganih se pletejo nitke, vozlajo,
lovijo se, tekajo v noč nagajive,
spet drugič so nežne, srčno občutljive.
Ko bes jih zagrabi moči osupljive,
so limfe le ceste kjer vozi se jeza,
boleče zdaj živce razvleče, jih dreza.
A tista ljubezen nad vsemi se vzpenja.
Najraje kar pride, se sploh ne najavi,
pod prsnico čuden se ritem pojavi,
telo vse od glave do pete preplavi.
Ljudem se dogaja, a ne vsem enako,
Doživljajo vsi jo, vsak s svojo napako.
Od nekdaj človestvo je polno napuha
in vsak to po svoje razpreda, sprejema.
Na čudne načine razume, dojema,
bori se, prepira, odbija, objema.
Dogaja ljudem se, lepota in beda.
Saj vsak pač iz svojih izkušenj jih gleda.
Zapisano mnogo je vsega o vsemu.
Prav vse kar ljudem se v življenju dogaja,
se v času odkriva, izpeva, poraja,
in misel iz uma lahko vse zavaja.
A duša je tiho, to vase sprejela,
skoz pesmi in stihe srce razodela.
Ja, Ronja. To je bil tudi namen. Čustva so pomembna.
Hvala za dotik.
Lp. Olga
Hvala Miko. Najti lepoto tudi tam, kjer ni ravno očitna, je svojevrsten dar.
Lp. Olga
Čestitke.
Hvala Svot. In te "napake" delajo vsakega posameznika unikatnega.
Lp. Olga
Nabito polna pesmica. Z veselim čustvom prebrana.
☆
Maša hvala, cenim vsak tvoj odziv posebej.
Lp. Olga
Svit oprosti za napako v črki tvojega imena.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!