
Me v dalji bičajo viharji
glavo ubija bridek grom,
mrve me tuji gospodarji,
njih spon težina vleče k tlom.
Rodijo sprege bol, krivico,
grobar so krut ledenih mest,
vrnitve v rodno mi vasico,
srčno želim od sivih cest.
Tam dušo sonce mi obsije,
toplina vsak razblini dvom,
zavem se v nedrih domačije,
tam ni le hiša, ampak dom.
Roman, poet, ki zna rimati in to super. Pesem mi je res lepa. Privoščim podčrtanko. lp Majda
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Roman V.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!