Jutro
Takrat, ko zvezde ne drgetajo več v mraku,
takrat, ko so oblaki že zaspali,
takrat, ko ni ne belega ne rdečega grmenja,
takrat ima azur napeta jadra,
takrat, nežno, te zlató prebuja —
kot tanek las,
ki se razlije v debelo kapljo,
in se, kot črepinje vitke putre, ob tebi razleti.
Zora se, zaspano, v zlatih barvah jutra preteguje,
čigre se podijo nad leno in zeleno reko —
že šestkrat zvon odbije.
Še zmeraj z negotovimi zamahi plavaš v zlâtu —
pomole iščeš, ki so se poskrili.
In jutro,
jutro zgodaj vstane.
Dobro jutro. Čudovito Jutro.
Dežek ga pri nas nežno spira.
Čigre. Kot navihani radovedni rečni otročički.
Spokoj in vendar toliko prebliskov ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Dreu
- 20. 11. 2024 ob 09:14
- Prebrano 233 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 99.5