Štiri dni sem že pri tebi.

Skorja kruha je najbrž postala pretrda.

Ne spomnim se, če imam mehek jogi.

Na kateri strani knjige sem ostal.

Kakšnega okusa je depresija.

In če sem ugasnil gramofon.

Še dobro, da nimam mačke.

Se je pa vsaj perilo posušilo.

Če sem ga sploh obesil.

Tvoja soba je napolnjena z besedami,

ki se z glasbo v zraku ujamejo še bolje,

kot midva v postelji, katero redko zapustiva.

Gola pripravljaš večerjo,

jaz skočim po pijačo in cigarete.

Več ne potrebujeva.

Ne vem, kako je igrala nogometna reprezentanca,

kakšna je vremenska napoved,

ali se je dvignila cena bencina,

kakšne so kritike za drugi del Gladiatorja,

če se je kje rodila nova vojna.

Umrla zagotovo ni nobena, za to ne potrebujem novic.

Ves čas se dotikava, 

tako teles kot otroštva,

vodiva menage a troi s smehom,

odkrivava želje in napake,

sredi noči pa me pokriješ s strašljivim mirom.

Čimprej moram pobegniti.

Črni Kos