
Kocke, izklesane iz granita,
opotekàvo šteješ.
Odhajaš s hiše brez smeti —
vseeno silijo na plano
in opredajo z zmedo.
Njihov smeh pozvanja v ušesih —
kot bi se steklo razletelo,
kakor sluznate besede v orkanih,
izrečéne v prazno.
Granitne kocke šteješ,
šteješ in prešteješ.
Tiste smeti, ki jih ni moč odnesti v kante ... posrečeno, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Janez Dreu
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!