
Ko gremo na to pot,
odvržemo vsa oblačila,
iz rok izpustimo vse zemeljsko,
zapustimo utrujeno telo
in se zlijemo z božanskim,
iz katerega smo prišli,
kjer sta rojstvo in smrt prepletena,
skupna točka v neskončnosti.
Opomin,
da nisi sam in ne zaman.
Odlična, le "ter" bi odstranila (zdi se mi ne potreben),
lp, Ana
Čestitke k pesmi, ki nas spodbuja k svetlejšemu sprejemanju umrljivosti ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: berni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!