Ker njihov smeh prižiga lampijone na verigi
preostali kraki moje zvezde postajajo lovke
iščejo koledar ki ga še niso natisnili
nove pomladi z mladim smrečjem
in staro pesem murna med pregretimi bilkami
tako znano
iz nekih daljnih poležavanj v travi
ko je bilo nebo še nezakrpano
morda pa bi morala nazaj
in zvezdo v sebi čuvati zase
medtem ko sem odlamljala snope svetlobe
za poti oddaljujočih
morda pa bi morala le zaceliti krne
v temnem vesolju mater
ki se utrinjajo za otroške želje
ko niti svetlobi
ni dopuščen odmik
v temno nebo
je zloslutje čisto blizu
a veriglo lahko stre
le toplo srce
hvala tebi, Fiona
veliko mi pomeni tvoj hvala
igorj
hvala za čudovit komentar
a saj nočemo streti te verige
lpi
Maša, ja, zaceli se, amputirano .... menda
hvala
in lpi
Kozmične so vedno fajn, če jih piše prava roka.
Je pa en zatipk verjetno, 6. vrstica.
Lp, B,
Všeč mi je pozunanjanje notranjega v tej pesmi na tako posrečen način. Sem uredila tudi zatipk (daljnih),
čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 16. 11. 2024 ob 23:13
- Prebrano 358 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.43