
Razmišljal sem kako bi lahko,
pred davnimi leti zbližala pot...
Takrat že odprlo se širno nebo,
bilo ne bi konca in kraja lepot.
Otresla se vseh spremljajočih slepot,
užila ljubezni nebeških dobrot,
spoznala modrost, pozimi starost,
še prej pa pomlad, največji zaklad.
Vse pride ob svojem času, pravijo.
Ne da se prehitevati. Tudi poti se križajo ravno prav.
Jesensko popotovanje pa že čaka na vkrcanje na postaji.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!