
Ko se vrnem
ima mesto nov ritem,
ne slišijo se več tiste besede,
ki sem jih pustil za sabo.
Ko se vrnem,
to ni več moj dom,
le prostor, kjer so ostali
izgubljeni trenutki.
Ko se vrnem,
ni več nikogar,
samo tišina,
ki se odtisne na kožo.
Ja, včasih se malo zasmilimo sami sebi,
lahko da je krivo vreme, ampak:
nastala je pa lepa pesem (*_*)
Lp, Marija
Spomini na domačnost.
Nekateri srečni, nekateri domotožni.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!