dan prebudijo  žagasti kriki bolnih ptic

nastaja lepo jutro

vlažno

diši po zažganem

O RIBAH:

kot gejše skrivajo svoje ustnice za pahljačami iz finega japonskega papirja

tako so luskavke sramežljivo skrivale svoje hahljanje za škržnimi poklopci

to je bil  dan ko so ribe prišle na kopno

dišalo je po zažganem

široko so odpirale usta

kot napihljiva lutka  namenjena razonodi pohotnih samcev

ki jim je tuja veščina osvajanja

in si pomagajo s cenenimi triki

ter s svojim jedkim semenom zalivajo plastiko

O ŽELVI:

enkrat za ribami je prišla želva

njen oklep je bil kot iz zlatnikov

lesketajoče bogastvo ki jo je varovalo

počasi se je vijugasto sprehajala po mejnem pesku praoceana

kot manekenka ki poudarja svoj intelekt in prinaša mir svetu

svet je bil takrat nemiren

laznina in mesnina je vrvela med velikanski praprotmi

zdelo se je da je življenje prav lepo

O PADANJU:

kot takrat ko si bil še otrok

in si pogosto sanjal kako padaš

danes

nimaš

več

kam

pasti

opica si je iz želvjega oklepa znala narediti

gumb glavnik naočnike

ko si bil še otrok

je osladni doktor

ugotovil da

škiliš

nadeli so ti na oč ni ke

da boš bolj jasno videl svet

ribe želve in glavnik

brezno