
V štirih velikih zvezkih
hranim besede
prepisane iz sto in še nekaj knjig.
Polnijo globino v meni,
svetijo v vse kote nevidnosti.
Izgovarjam jih,
vdihujem njihov zven,
da se mi žile napolnijo
s kisikom posebne ljubezni,
saj jih je nekdo nekje
zapisal tudi zame.
Ti pa svoje misli
izpiraš z razumom,
da na cedilu presojanja
le najdeš par besed
in mi jih ponujaš kot zlato.
Štirje zvezki in besede, ki so kakor zlato, lahko na poti življenja zbledijo in nastane pozaba..Zato lahko par skromnih besed, ki so od srca, nahranijo tvoja čustva s hvaležnostjo in naj se le svetijo kot zlato
Lp
Besede lahko božajo ali bolijo, odvisno kako so izbrane in tvoje so vedno polne ljubezni. Hvala ti
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!