MRTVA TNALA
Včasih najino drevo,
je imelo korenine
in med vejami celo,
gnezda za spomine.
Danes pa mi je hudo,
saj sem, žal, spoznala,
da je vse, kar je bilo,
le krvava tnala.
Včasih raslo je drevo
(zdelo se je živo).
Vem, zakaj je zdaj tako,
kaj je temu krivo.
Danes zrla sem v oči
kjer je to pisalo.
Zdaj sem sama, brez moči
- gledam mrtvo tnalo.
Všeč mi je ritem in tudi vsebina. Le drugi verz ima preveč zlogov. Morda bi se lahko odpovedala pretekliku in napisala kar plete korenine, ali kaj drugega ...?
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 10. 11. 2024 ob 22:58
- Prebrano 196 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.82