
Ležal bi, sédel, vstal,
a se mi ne da.
Vzamem knjigo.
Misli, pogledi, prsti ne ubogajo —
ležim.
Cele noči in dneve ždijo v drevju,
na veji, odmaknjeni od tal.
Ob nevarnosti so negibni —
kakor mrtvi —
Lahko uspe,
a kdaj tudi ne.
Mar sem tak,
kakor lenuh v Oblómovem romanu —
ne vem.
Smrti ne igram.
Bi jo —
a se mi ne da.
Hudo je, če se ti ne da....Ali je to lenoba, ali depresija, ali pač se ti ne da...
Lp
Važno, da se kiticam še da na plano.
Super je.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Janez Dreu
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!