Ostanki
Nadele so kristalne čipke trave,
ne more sparati jih bledo sonce,
zmrzal ob zori spleta nove konce,
napenja iz megle tja v sen narave.
Utrujena zaspi pod skorjo leda,
v niansah vseh lepot z objemom hladnim,
pod krili ptic, med žarkom sonca zadnjim,
v oko, ki lačno je sveta, poseda,
v temo pretekle dneve žive seje,
ko vdih kot luč pojenja iz telesa
in Parka s škarjami prereže preje.
Vsega ne skrije smrti nam zavesa,
so slike, ki krasijo dušne meje,
spomin, ki čaka novega slovesa.
Zelo lep sonet
... rada imam jesen (tudi njene pozne, mrzle dni), ko nas, če smo dojemljivi, nekako pomirjeno postavlja pred dejstvo, da vse mineva, a vseeno pušča upanje, da je nekje pod listjem, koreninami, v zavetjih, še drobno lučka, nekaj živega.
Lep dan ti želim! Marija
Marija, najlepša hvala.
Tudi tebi lep dan in topel zapeček :)
lpi
Čipke in ledene rože, čudovito tkanje narave, kot tvoja pesem, zastor me začetokom in koncem.
Naj ti bo toplo ...
Lp. Olga
Hvala, draga Olga.
In zastor med koncem in začetkom. :)
Objem
pi
Sklekljana precizno, teče kot droben slap gorskega potočka. Lepota opisa in v opisu.
...
In kako luštno je hoditi po teh čipkah v jutrih. Pod stopali dela hrsk hrsk hrsk in bližajo se prazniki. Sámo veselje.
Maša, hvala.
Res je luštno hoditi po tem svetu. Vsak dan praznik. Vsak dan darovan.
mirno noč in lp
Narave ostanki ostanejo po naravnem zakonu, pa tudi zato, ker je nekdo to želel, Irena pa spisala, da bi jih bralec pred sabo imel.
Čestitke, lp, Caki
hvala, dragi Caki
in ostanki spet zaživijo :)
lpi
Ko se (tudi s pesmijo) zlijemo z naravo, pravzaprav nič ne mine, le barve pod žarki se morda razpršijo drugače v neki rosi (novega dneva). Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 10. 11. 2024 ob 09:26
- Prebrano 465 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 143.68