Ne boš izvedel.
Najin popisan list,
tisti edini, zadnji,
sem vzela s seboj.

Izrezala sem se iz notesa,
ker so moji rumeni lasje vzbrsteli sivo
in je bela polt porumenela.
Izbrisala sem pike v šarenici,
ker zeleno ne gledam več,
ti pa nimaš oči, da bi me nosil táko.
in nimaš rok, da bi vzele.

Četrto noč izbiram,
ker me tvoja senca več ne požira
in ker sama ne morem
več objemati najine breze.
Gologlava odhajam,
ker je mlečna pot izplaknjena,
jezersko ogledalo nemo, spraskano.

Ampak, me slišiš ...
Vem.
Še bobnim v tebi.

Lidija Brezavšček - kočijaž