Zakaj se poznam, le na lastni percepciji sebe
Rekel mi je,
da ko se raztegneš, se sfokusiraš.
Ne samo to,
gledal me je v dušo, jaz pa sm bila taprava jaz,
ne tista 'fake' verzija.
Zakaj ljudje delamo 'fake' verzije sebe?
Zakaj se poznam,
le na percepciji moje podobe,
v tujih očeh.
Izgubim se v njih,
valovi, otoki, žarki in duša.
Sem kot reka;
izlila v globine in plula,
tok, ki me je skušal nositi,
je spremenil smer zame;
prepustil se je,
srčiki mojega smisla, smrti in rojstva.
Pozabila vsak jok mame
potem, ko se skregava
in moj jok,
potem, ko umre in ostanem sama
sredi modrega neba.
Pod mano so zvezde,
nad menoj pa valovi.
Zakaj se poznam,
le na lastni percepciji
sebe?
Le pristnost in iskrenost najde pravo srečo.
Zanimivo vprašanje. Zahteva poglobitev.
Jaz razmišljam o tvojem vprašanju tako:
Vsake oči vidijo drugače. Sebe in druge.
Tudi drugi nas vidijo vsak po svoje.
Zato obstajamo v različnih interpretacijah.
Katera pa je tista prava? Verjetno v vsaki nekaj drži in nekaj ne?
V naslovu in v ponavljanju le-tega v zadnjih verzih ni vejice ;) ...
LpL
Maša, tolminka
ja, vsak vidi drugače, meni se zdi, da je ravno v tem čar vsega.... pravo srečo pa si vsak sam najde...vsaj tako pravijo :-).
Lp, Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majavalic
- 09. 11. 2024 ob 00:20
- Prebrano 295 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40.62