Ljubezen pride,

ko najmanj pričakuješ,

a pazi,

da potem prekmalu ne žaluješ.

Eh, za Previdnost tu prostora ni,

tako se vendar ne živi!

Ko čutiš,

ko krepko boli,

takrat si živ,

v svoji notranjosti iskriv,

v dimenzijah premakljiv.

Kreiraš nove Realnosti,

poljane živih Umetnosti,

ko starikave odmro,

sveže se rojevajo.

Kadar pa kje čez Rob si šel,

žal priznati moraš si,

da spet si se uštel.

V Ljubezni padamo krepko,

navzdol z Glavo…

Ko zgrmimo čez Bližino

in na drugi strani

zazijamo v Praznino...

Kako ohraniti Ravnovesje,

kako ostati v mlačni vodi,

ko pa Ljubiš Ogenj!

Devina