
Najina nona
je kvačkala pisane povštre.
Ko je postlala posteljo
jih je dala na sredino za okras.
Najina mama
je pletla puloverje zate in zame,
enak model v različnih barvah.
Si pozabila na vzorce,
ki so krasili
prepogosto sivino najinih dni?
Ne spominjaj se le podiranja,
ko se je kaj ponesrečilo.
Mnogo barv je ostalo.
Sestavi jih
v samo svoje kombinacije,
prekrij s pregrinjalom
svojo posteljo
in ogrni s pletom
svoje obtolčeno telo.
Lepa pesnitev, nostalgična. S pletenim šalom bi bilo lepo korakati skozi tvoje pesmi. Lp, MILENA
Ja res, treba je sprejeti in dojeti, da ni popolnih staršev, popolnih otrok... Nihče ni popoln. Če se odločimo ljudi soditi le po napakah, pa si itak sami sebi pljuvamo v skledo. Zagrenjenost neizbežna.
Hvala za komentar, Maša. Šele, ko je človek sam pripravljen na spremembe, sliši in razume nasvete :)
Lepo se imej!
V prepletanju dvojine nastajajo vedno povsem novi vzorci ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!