«Megla ti presneta-mrzlo jutro se v hlad zbudi; ti človek ti, ki z temo si prežet; solze hladne-srce krvavo, upanje se ne rodi; telesa potna-telesa hladna, v jarkih obleže, ujma vsa grozeča-z meglo hladno svoj ples igra-krvav meč po svet opleta-groza nora, svoje vrage ima, le hladna megla ti presneta- ti meglica ti pretkana-ti sivina vsa grozeča, od nekdaj srca vsa krvava rada imaš in bil je čas in pride čas, ko jutro se budi in pride čas, ko nemih solz nič več ni in pride čas, ko trdo seme v zemlji rodni vzkali- v spomin na neme dni, samo dehteč cvet, se na soncu blešči.!«

francitraven