Dež zamuja
stopam po mehki vrtni prsti
veje vrtnic se rahlo premaknejo v vetru
da se osuje cvet
vse je mirno in moje
na koži že čutim sušo
zemlja poka pod težo časa
drevesa umirajo tiho
brez besed
poslušam šelestenje trave
kot bi svet komaj še dihal
in v sebi preštevam izgube
svobodna volja se zdi laž
ko križišča poti izginjajo
v senci betona
ki ne prepušča ničesar
Čestitke k pesmi o minevanju,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 06. 11. 2024 ob 18:52
- Prebrano 332 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.39