
Zakaj noč samotna,
tak dolga je,
zakaj skeleče solze,
rinejo na plan,
zakaj nekdo joče,
joče ves ljubi dan?
Noč tihotna-
kakor glas morja,
noč samotna-
kot krik v gorah-
odmeva.
Le zakaj,le zakaj
odpira se,
ta otožni glas…,
le zakaj,
solze rinejo,
na plan?
Ta noč tihotna,
ta noč samotna,
v srcu odmeva
noč in dan.
Ponoči pridejo na plano. Žalostinke, spominke.
Včasih pridejo tudi take noči, ko nas svetle zvezde pozabijo objeti, bi vsem ljudem želel, da jih je čimmanj.
l.p.Francelj
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: francitraven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!