Gozdna
meglice sredi gozda
opranega, dehti mah in zemlja,
vrhovi dreves se dotikajo neba,
visoko nad njimi se tipava,
brez besed , ki bi razbile zeleno tišino,
odpoljubim tvojo bolečino,
kakor sončni žarek izsesa kapljico s praproti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 11. 10. 2009 ob 11:17
- Prebrano 742 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 90
